Otrok pri učenju

Kako otroka spodbuditi k učenju?

Učenja se ne veseli prav vsak. V resnici se ga veseli izjemno malo otrok in odraslih. Staršem, učiteljem, vzgojiteljem, skrbnikom ter še komu je včasih prav težko, ko ne vedo več, kako bi otroke spravili k učenju. Preprosto ne vedo, kaj je tisto, kar bi otroka motiviralo k učenju. Toda, ko ga nekaj časa opazujemo, lahko ugotovimo, kaj je tisto, kar bi ga morda spravilo do tega, da bi vsak dan vsaj za nekaj časa v roke vzel knjige, zvezke ter ostalo, kar potrebuje pri učenju določene snovi.

V nadaljevanju vam bomo predstavili nekaj namigov, ki lahko k učenju spravijo še tako nezainteresiranega učenca. Ne verjamete, da delujejo? Preizkusite jih!

Nagrada za lepo oceno

Čeprav se marsikateri starš morda ne bo strinjal z našim mišljenjem, je prava nagrada zagotovo izjemno dobra rešitev in hkrati tudi motivacija, da se bo naš otrok končno spravil h knjigam. Nagrada naj ne bo v obliki denarja, ampak v obliki nečesa, kar združuje prijetno s koristnim.

Nogometna tekma
Ogled nogometne tekme kot super motivacija za učenje.

Vemo, da je naš otrok navdušenec nogometa. Za konec tedna mu obljubimo ogled nogometne tekme v živo. Skupaj z njim lahko preko spleta rezerviramo karte, tako da bo vedel, da mislimo še kako resno. Še pred zadnjim klikom v spletni trgovini bo naš otrok že segal v šolsko torbo, iz katere bo povlekel knjige, iz katerih se bo pričel učiti.

Potovanje, ki ga bo navdušilo

GardalandPoletje se hitro bliža in tudi konec šolskega leta. Otrok mora pridobiti še kar nekaj ocen, volja pa mu strmo pada. Povabimo ga za mizo in ga ob dobrem soku vprašamo, kam si želi za poletne počitnice. Pove nam nekaj idej, mi mu predlagamo še nekaj boljšega. Otrok je navdušen.

V tem trenutku mu postavimo nekaj pogojev in eden od teh je tudi pridno učenje. Le kdo ne bi vestno sedel za knjige, če bi mu starš na primer predlagal izlet v Gardaland ali nekoliko daljše potovanje na Azurno obalo. Da bo motivacija še večja, mu pred učenjem pokažemo še nekaj fotografij.

Kako reševati učne težave otroka?

Pri marsikaterem otroku se že v predšolskem obdobju opazi, da bi lahko imel učne težave, na kar pogosto opozorijo tudi vzgojiteljice v vrtcu, sicer pa se težave opazi na rednih sistematskih pregledih, ki vključujejo tudi različne razvojne teste, pogovor pri psihologu in obisk logopeda. Če težave opazimo tako zgodaj, jih lahko pričnemo takoj odpravljati, predvsem pa si pravočasno zagotovimo, da bo otrok že ob vstopu v šolo deležen pomoči.

Včasih se težave opazi šele kasneje, na primer pri učenju branja (disleksija) ali pri učenju časovnih enot in računanju (diskalkulija).

Identificirajte težave!

Učne težave lahko otroka zaznamujejo s slabimi ocenami, še bolj neprijetno pa je, da to vpliva na njegovo socialno življenje. Otroka je sram, s prijatelji se ne druži, morda se ti iz njega norčujejo. Težavam z učenjem se torej nikar ne izogibajte, temveč s strokovno pomočjo poiščite njihov izvor in otroku omogočite, da se z njimi uspešno spopade. Otrok, ki ima učne težave, namreč še zdaleč ni neumen ali neinteligenten. Poleg dveh zgoraj že omenjenih težav ima lahko tudi motnje pozornosti (»hiperaktivnost«), morda jeclja in podobno.

Norčevanje
Vrstniki se iz otrok z učnimi težavami radi norčujejo.

Zakaj je potrebno čim prej odkriti razlog za težavo? Predvsem zato, ker gre morda tudi za kakšno resno bolezen ali pa za prirojeno težavo, ki v bistvu sploh ni nič posebnega. Če ima otrok na primer barvno slepoto, je treba to ugotoviti, ne pa meniti, da je neumen in ne pozna barv.

Načrt pomoči

Kadar se pri otroku ugotovi težavo, mora stopiti skupaj kar nekaj ljudi, ki mu bodo pomagali. Poleg staršev sodeluje pri pomoči pogosto še šolski svetovalni delavec, otroški/razvojni psiholog, defektolog/logoped in še marsikateri strokovnjak, prav tako pa morajo pridobiti znanje in navodila za pravilno ravnanje z otrokom tudi učitelji. Marsikateri od njih s specifično težavo nima izkušnje, zato je potrebno pravo usmerjanje.

Otrokom, ki imajo učne težave, mora šola sicer ponuditi pomoč. Na voljo so jim dodatne ure s strokovnimi delavci, pomaga se jim pri učenju in delanju domačih nalog, spraševanje je običajno napovedano, pogosto pa se poskrbi tudi za medvrstniško pomoč oziroma tutorstvo.