V obdobju med prvim in tretjim letom se besedišče običajno hitro razširi. Vsaka izrečena beseda je rezultat poslušanja, opazovanja in posnemanja. Pomembno je, da govor ne postane cilj, temveč igra, potovanje, doživetje. S primernimi spodbudami ustvarimo okolje, kjer otrok sam začuti željo po izražanju.

1. Pogovarjajmo se z malčkom od prvega dne

Čeprav malček še ne zna odgovarjati, posluša vsak naš stavek. Ob vsakodnevnih opravilih, kot so previjanje, hranjenje ali oblačenje, opišimo, kaj počnemo. Govor naj bo jasen, miren in poln topline. Otrok bo začel povezovati zvoke s pomenom, tudi če tega sprva ne pokaže.

Nič ni prezgodaj za branje knjig, petje pesmic ali govorjenje zgodb. Glas staršev je zanj najlepši zvok. Tudi preprost pogovor v avtu ali med hojo po stopnicah je priložnost za učenje jezika. Ne potrebujemo posebnega časa, le prisotnost in nežno pozornost.

2. Uporabimo vsakdan kot oder za besede

Otroci se največ naučijo v trenutkih, ki se zdijo najmanj posebni. Ko kuhamo, razlagajmo, kaj damo v lonec. Med sprehodom poimenujmo stvari, ki jih vidimo. Dnevne rutine so odličen prostor za ponavljanje, razširjanje in učenje novega besedišča. Vsak dotik, vsak vonj in vsak zvok ima svoj izraz.

Ni pomembno, kako dolgo traja pogovor, ampak da je prisoten. Namesto ukazov postavljajmo vprašanja. Če otrok reče “mleko“, ga nežno vprašajmo: “Bi pil mleko?” S tem mu damo vzorec stavčne strukture in ga spodbudimo, da začne povezovati več besed.

3. Bodimo potrpežljivi in pustimo otroku čas za odgovor

Otroci potrebujejo več časa, da oblikujejo misel in jo izrazijo. Pogosto jih prehitimo, dokončamo stavek ali odgovorimo namesto njih. V resnici pa potrebujejo le nekaj tišine in našo pozornost, da v miru poiščejo svoje besede. Tišina ni prazna, ampak prostor, kjer se oblikuje govor.

Tudi napačno izgovorjene besede ne zahtevajo takojšnjega popravka. Namesto tega ponovimo pravilno obliko brez opominjanja. Če otrok reče “piki“, lahko rečemo: “Ja, metulj ima pikice.” S tem mu damo vzorec, ne da bi ga spravili v zadrego ali pod pritisk.

4. Spodbujajmo igro vlog in domišljijsko izražanje

Igra je naravni način otrokovega učenja. Ko se pretvarjajo, da so kuharji, zdravniki ali levčki v džungli, ne razvijajo le domišljije, ampak tudi jezik. Takrat uporabljajo besede, ki jih sicer ne bi izrekli v vsakdanjem pogovoru. Igra jim omogoča, da preizkušajo izraze in strukture brez pritiska.

Z lutkami, živalicami ali preprostimi predmeti lahko ustvarimo svet, v katerem ima vsaka stvar svoj glas. Otrok bo hitro začel posnemati in dopolnjevati naš govor. Sčasoma bo sam izumljal zgodbe, v katerih bo on glavni pripovedovalec.

5. Omejimo zaslone in povečajmo stik z resničnim svetom

Elektronske naprave ne nadomestijo človeške interakcije. Čeprav so nekateri programi oblikovani z namenom spodbujanja jezika, otrok potrebuje odziv, obrazno mimiko in čustveni stik. Zaslon ne čaka na njegov odgovor, ne pokaže navdušenja in ne postavi dodatnega vprašanja.

Namesto risanke izberimo skupno prepevanje pesmic, igranje z žogico ali obisk knjižnice. Vsaka izkušnja, ki jo otrok doživi z vsemi čuti, sproži tudi jezikovni odziv. Malček, ki nekaj vidi, sliši, potipa in poimenuje, gradi besedišče trdneje kot ob kakršnem koli digitalnem vmesniku.

The post Kako spodbujati govor pri malčkih? appeared first on Kikilina.si.

Starši pogosto mislijo, da morajo otroku nuditi čim več igrač različnih barv in funkcij. V resnici Montessori poudarja ravno nasprotno – manj je več. Igrače naj ne bodo glasne, ne smejo utripati, niti ne vsiljevati načinov uporabe. Njihova moč tiči v preprostosti, naravnih materialih in možnostih za ponavljanje, eksperimentiranje ter svobodno domišljijo.

Izbirajmo materiale, ki nagovarjajo čute

Dotik, vonj in teža materiala otroku veliko povedo. Montessori okolje spodbuja uporabo lesa, tekstila, kamna, kovine in volne. Takšni materiali niso le varni, ampak tudi estetski. Otroci se z njimi učijo razlikovati med teksturami, toploto in oblikami. Na ta način se razvijajo fine motorične spretnosti in notranji red.

Otroci, obdani z naravnimi materiali, se odzivajo bolj umirjeno, njihova pozornost traja dlje. Kovinska posodica, lesen valjar in preprosta žlica so zanje izziv. Plastične igrače, ki vsiljujejo zvoke ali podobe, hitro izgubijo draž. Senzorična stimulacija naj bo naravna, ne histerična.

Dovolimo otroku izbiro in kontrolo

Montessori poudarja pomen samostojnosti in notranje motivacije. Otrok se uči s tem, da izbira med možnostmi. Ponudimo mu tri igrače, ne dvajset. Opazujmo, kako jih razvršča, katere ga pritegnejo, s katerimi vztraja. S tem dobi občutek kontrole, kar gradi samozavest in spoštovanje do okolja.

Ko otroku dovolimo, da sam izbere aktivnost, pokažemo zaupanje. Tudi pri pospravljanju igra pride do izraza. Vsaka stvar ima svoje mesto, kar otroku da občutek reda in varnosti. Red ni omejitev, ampak struktura, ki omogoča ustvarjalnost.

Odstranimo moteče elemente

Preveč barv, svetlobnih učinkov in zvočnih signalov ni stimulacija, ampak motnja. Montessori igrače delujejo kot meditacija: so preproste, a globoke. Otrok se vanje potopi, raziskuje, se uči skozi gib in čut. V takem okolju začne delovati zbrano, znotraj svojih naravnih ritmov.

Namesto ropotuljice, ki brni brez pomena, raje ponudimo kovinske zvončke, ki zvenijo različno glede na to, kako otrok z njimi ravna. Namesto pisanega interaktivnega zaslona ponudimo razvrščevalnik lesenih oblik. Otroški možgani hrepenijo po redu, ne po kaosu. In prav tišina, ki nastane, ko otrok globoko raziskuje, je najboljši dokaz uspeha.

Vzgojna vloga igre naj presega zabavo

Igra ni nagrada, ni pobeg, ampak delo. Otrok skozi igro spoznava meje, razumevanje prostora, razvija logiko in empatijo. Montessori pristop uči, da igrača ne sme narediti vsega namesto otroka. Njen namen je sprožiti akcijo, ne odvrniti pozornost.

Preprosto nalaganje kock v stolp ni le igra, je vaja koncentracije, koordinacije in potrpežljivosti. Razvrščanje gumbov po velikosti postane osnova za razumevanje števil in razmerij. Ko igra nosi izziv, otroka ne zabava le na površini, ampak mu zgradi notranji svet.

Naj otroka vodi notranji ritem, ne urnik

Montessori igrače ne poznajo časovne omejitve. Otrok bo včasih eno aktivnost ponavljal dvajset minut, spet drugič le kratek trenutek. Spoštujmo ta ritem. Brez potrebe po preusmerjanju, brez ukazovanja. Tudi dolgočasje ima svoje mesto, saj iz njega zraste domišljija.

Otroka ne silimo z navodili, ne popravljajmo njegovih poskusov. Njegova igra ni namenjena nam, temveč njemu. Ko sami stopimo korak nazaj, dobi otrok prostor, da raste. V tišini, med lesom, kovino in svetlobo, znotraj igre, ki ni spektakel, ampak življenje samo.

The post Montessori vzgoja in igrače: ali ste vedeli? appeared first on Kikilina.si.

Uporaba poganjalca spodbuja otrokov celostni razvoj, saj krepi motorične sposobnosti, samozavest in neodvisnost. Z uporabo poganjalca otroci razvijajo koordinacijo in ravnotežje, kar so ključne veščine za nadaljnjo telesno dejavnost. Poleg tega spodbujajo še občutek za prostor in hitrost, hkrati pa otrokom omogočajo, da skozi igro razvijajo svojo radovednost in raziskovalni duh.

Razvoj motoričnih spretnosti

Otroci na poganjalcu razvijajo motorične spretnosti, saj jih vožnja z njim spodbuja k nenehnemu premikanju in prilagajanju ravnotežja. Med vožnjo se učijo usklajevati gibanje nog, rok in telesa, kar izboljšuje njihovo splošno koordinacijo. Ta dinamična aktivnost vključuje stalno prilagajanje hitrosti in smeri ter krepi otrokove mišice in sklepe ter izboljšuje prostorsko orientacijo.

Pomembno je tudi, da se otroci učijo pravilne drže in gibanja, kar jim bo kasneje pomagalo pri drugih telesnih dejavnostih in športih. Razvoj motoričnih spretnosti je ključen za celostni razvoj, saj so te veščine osnova za vsakodnevne dejavnosti in kasnejše športne aktivnosti. Dobre motorične spretnosti prispevajo k otrokovemu zdravju in fizični kondiciji, poleg tega pa pozitivno vplivajo tudi na njihovo samozavest in samopodobo.

Za zdrav telesni razvoj

Da je poganjalec odlična investicija, se kaže v pozitivnem vplivu na otrokov fizični razvoj in krepitev mišic. Med vožnjo otroci uporabljajo noge za poganjanje, kar povečuje moč v mišicah nog, zlasti v stegnih in mečih. Z lovljenjem ravnotežja se učijo nadzorovati svoje telo in obenem krepijo jedro, ki ga sestavljajo različne mišice v telesu s pomembno vlogo pri stabilizaciji hrbtenice, medenice in ramen.

Ta celostna telesna aktivnost izboljšuje telesno pripravljenost in prispeva k zdravemu razvoju mišic in kosti otroka. Redna fizična aktivnost spodbuja tudi zdravje srca in ožilja, izboljšuje vzdržljivost ter povečuje fleksibilnost in gibčnost.

Učne urice iz prometnih predpisov

Ena od pomembnih nalog vsakega starša je, da otroka pouči o prometnih predpisih, še preden se s kolesom poda na svojo prvo pot. Ker lahko poganjalca obvladajo tudi manjši otroci, je to seveda še kako dobrodošlo, saj tovrstna znanja osvojijo prej kot sicer.

Bistveno je otroka poučiti o tem, kje se sme voziti in na kakšen način ter mu razložiti nujnost ustavljanja pred prehodom, kaj pomenita rdeča ter zelena luč in podobno. Prav tako se bo otrok samodejno naučil nekaterih drugih pravil, ki jih bo med vožnjo s starši moral upoštevati tudi sam.

Krepitev socialnih veščin

Vožnja s poganjalcem pogosto poteka v družbi drugih otrok, kar je odlična priložnost za gradnjo socialnih vezi. Med vožnjo otroci komunicirajo, izmenjujejo izkušnje in se učijo osnovnih pravil sodelovanja in delitve. Takšna interakcija krepi njihovo sposobnost socialnega povezovanja, spodbuja prijateljstva in jih uči, kako se vključiti v skupinske dejavnosti.

Otroci se naučijo reševati konflikte, ki se lahko pojavijo med igro, kar je pomembna življenjska veščina, ki jo bodo potrebovali skozi vse življenje. Vožnja s poganjalcem pa otrokom omogoča izkušati tudi empatijo in podporo. Na primer, ko eden od otrok pade ali ima težave, se drugi otroci naučijo, kako mu pomagati in ga spodbujati.

Poganjalec kot igrača

Najlepše pri vsem skupaj pa je, da se otrok vsega naštetega nauči skozi igro. Poganjalec zanj ni učni pripomoček ali sredstvo za transport. V otrokovih očeh je to njegova najbolj priljubljena igrača, s katero bi se igral ves dan in se družil s prijatelji.

Na tej igrači je otrok v položaju, ko odloča. Kam se bo zapeljal, kako hitro in se pri tem izjemno zabaval. Obenem pa je ta igrača tudi zelo varna, saj obstaja precej manj možnosti za padec, kot to velja v primeru, ko se vozi na kolesu s pomožnimi kolesci.

The post Kako poganjalec vpliva na razvoj otroka? appeared first on Kikilina.si.

Vsekakor starost, velikost in sposobnosti otroka, da mu zagotovite varno in prijetno izkušnjo na kolesu. Starši se nemalokrat znajdejo v dvomih pred nakupom kolesa, zato je morda bolj smotrno kolo kupiti v trgovini, kjer so na voljo tudi ustrezni nasveti.

Prilagodljivost velikosti in stabilnost

Pri izbiri otroškega kolesa je pomembno izbrati kolo, ki je prilagodljivo glede na rast otroka. Nekatera kolesa imajo nastavljivo višino sedeža in krmila, kar omogoča sprotno prilagajanje. Pred nakupom se pozanimajte o detajlih in o tem, za koliko centimetrov lahko prilagodite krmilo in sedež.

Za začetek poiščite kolo z nizkim okvirjem in širšimi pnevmatikami, kar bo otroku omogočalo večjo stabilnost in varnost pri vožnji. Navadno se velikost otroškega kolesa izbira glede na izmerjeno dolžino od mednožja do tal med rahlim razkorakom.

Učenje vožnje s pomočjo poganjalca

Poganjalec je kolo brez pedal, ki omogoča otroku, da se nauči vzdrževati ravnotežje in usklajevati gibanje telesa na kolesu. To je odličen način za pripravo otroka na pravo kolesarjenje. Pri izbiri poganjalca poskrbite, da je prilagojen otrokovi velikosti, ima dober oprijem na tleh in je stabilen.

Nekateri poganjalci so zelo osnovni, nekoliko težji in so brez zavor, drugi imajo tudi zavoro, boljše pnevmatike in omogočajo več prilagodljivosti glede na velikost otroka, zaradi česar ima lahko takšnega poganjalca kar nekaj časa. Boljši modeli so izdelani na način, da se otrok s koleni ne zaletava v okvir poganjalca.

Testiranje in prilagajanje

Pred nakupom otroškega kolesa je priporočljivo, da otrok kolo preizkusi in se z njim zapelje. Preverite, ali se lahko udobno namesti na sedež, doseže krmilo z rokami in tla s stopali ter obvladuje zavore in upravljanje kolesa.

Pomembno je, da se otrok na kolesu počuti samozavestno in udobno, sicer bo ves čas v stresu in strahu pred padcem. Prav tako je priporočljivo, da je kolo možno prilagoditi glede na otrokove potrebe, kot je prilagoditev višine sedeža ali krmila.

Pazite pri nakupu rabljenega kolesa

Na tem mestu gre zagotovo za pomemben nasvet staršem, ki se odločijo kupiti rabljeno kolo. Seveda ni s tem prav nič narobe in še kako dobrodošlo je na ta način nekoliko zmanjšati družinske stroške, ki nikakor niso majhni.

A pri nakupu kolesa bodite previdni glede samega stanja pnevmatik, zavor in okvirja. Predvsem pa se pred nakupom kolesa pozanimajte o tem, katera velikost kolesa bo pravšnja za vašega otroka. Oglejte si lestvico, ki je dokaj natančna, se pa je treba zavedati, da so otroci enake starosti lahko precej različne višine.

• 12-col za otroka od 2. do 3. leta,
• 14-col za otroka od 3. do 4. leta,
• 16-col za otroka starosti 4 ali 5 let,
• 20-colsko kolo za otroka, starega od 5 do 8 let,
• 24-colsko kolo za otroka, starega od 7 do 11 let,
• 26-colsko kolo za otroka, starega 11 ali 12 let.

Poskrbite za varnost

Izbira pravega kolesa za otroka je pomemben korak pri spodbujanju zdravega načina življenja in uživanju v kolesarskih aktivnostih. Otrok bo vožnjo s kolesom doživljal kot igro, v resnici pa se bo na njem razvijal, krepil mišice in učil motoričnih spretnosti, ki jih bo v življenju vedno potreboval.

Pomembno pa je zagotoviti še varnost otroka s primerno varnostno opremo in učenjem prometnih pravil. Ne pozabite, da je kolesarjenje tudi odlična priložnost za družinsko zabavo in povezovanje, zato skupaj s svojim otrokom uživajte v čudovitih trenutkih na kolesu.

The post Kako izbrati primerno otroško kolo? appeared first on Kikilina.si.

Mati in otrok sta v času nosečnosti nenehno v stiku, to stanje mati po rojstvu nadaljuje z masiranjem otrokovega telesa. Preko dotika tako novorojenčku že takoj po rojstvu sporočamo, da je varen, dobrodošel ter ljubljen. Vez med njim in starši se še bolj poglobi, intenzivno dotikanje pomeni hrano za otrokovo dušo.

Glede na omenjeno se je za tečaj masaže dojenčka precej pametno odločiti.

Najbolj intenziven kožni dotik

V maternici se kot prvi organ najprej razvije koža, ki je sestavljena iz enakega embrionalnega tkiva kot možgani. Torej je koža enako željna senzualnih občutij, tako kot so jih željni možgani. Masaža pa je daleč najbolj intenziven kožni dotik. Z njo lahko dosegamo neverjetne rezultate oziroma učinke.

Seveda pa je dojenčka potrebno primerno masirati, česar se lahko dovolj dobro naučite samo na tečaju. Na njem se ne naučite le najrazličnejših tehnik, temveč vas strokovnjaki soočijo s prav vsemi prednostmi. Povedo vam, zakaj sploh masirati ter na kakšen način se lotiti masiranja.

Tečaj praviloma obsega več srečanj

Navadno se tečaj masaže dojenčkov odvija v več srečanjih, ki trajajo uro ali uro in pol. Na posameznih srečanjih se lahko naučite masirati določen del novorojenčkovega telesa. Na srečanju običajno prejmete literaturo z masažnimi prijemi. Med učenjem masiranja se boste s strokovnjaki dotaknili tudi tem, ki lahko koristijo otroku pri njegovi rasti ter razvoju.

Med drugim se boste pogovarjali o:

• spanju dojenčka,
• dojenju,
• uvajanju goste hrane,
• pomoči pri krčih, napenjanju, težkem odvajanju,
• rokovanju z novorojenčkom.

Prednosti masaže dojenčka

Na tečaju boste spoznali, da masaža dojenčku lahko prinaša miren spanec, lajša težave pri napenjanju, lepša njegovo kožo, ga sprošča in pomirja.

Poleg omenjenega masaža dojenčku prinaša tudi:

• optimalen razvoj mišic,
• motorične spretnosti,
• dobro počutje in veselo razpoloženje,
• boljšo presnovo,
• dobro prekrvavljenost,
• zmanjševanje napetosti v mišicah,
• pridobivanje samozavesti,
• zaznavanje telesa.

Masaža dojenčka tako pogosto postane poseben ritual, ob katerem se lahko starši oziroma skrbniki zabavajo, igrajo, dotikajo otroka z ljubeznijo in se ob tem smejijo. Gre torej za izjemno globoko povezavo in nebesedno sporazumevanje med odraslimi in novorojenčki.

Za vsakega starša je srečen in zadovoljen otrok zagotovo najlepše darilo. Če želite, da je vaš malček srečen in zadovoljen že od rojstva dalje, je več kot priporočljivo, da se čim hitreje naučite pravilnega masiranja. Prijavite se torej na tečaj masaže dojenčka.

The post Zakaj se odločiti za tečaj masaže dojenčka? appeared first on Kikilina.si.

Nekateri otroci so nekoliko bolj zaprti vase, introvertirani in se v družbi sovrstnikov zares ne znajdejo najbolje. Velikokrat pride do situacije, ko takšen otrok iz nemoči svoje počutje izrazi skozi agresijo, to vedenje pa pripelje do tega, da ga ostali otroci izločijo iz skupine. Kako ukrepati v tem primeru?

Odkrivanje težav

Ko se to dogaja v šoli ali vrtcu, je seveda dobra novica, da vzgojitelj ali vzgojiteljica to stanje hitro prepozna in reagira. Seveda je najprej na vrsti pogovor s starši, ki pa morajo imeti odprta ušesa in sprejeti dejstva, ki so jim navedena.

Veliko staršev namreč odmahne z roko, češ, da je njihov otrok samo malo bolj miren. Ignoriranje teh težav s socializacijo lahko vodi v precej velike težave, ki pa jih je sčasoma vse težje odpravljati. Seveda na silo ne bo šlo, zato je zares nujno, da se v teh primerih zaupa vzgojiteljem, ki so prvi stik z otrokom v času, ko ta ni doma.

Kako pomagati?

V začetni fazi, ko so težave odkrite zelo zgodaj, lahko v resnici starši postorijo ogromno oziroma kar vse, da se vedenje otroka spremeni. Včasih doma morda enostavno ni videti, da bi obstajala potreba po določenih prijemih, dokler se otrok ne vključi v družbo in je tam nekoliko izgubljen. Vsi pač nimajo te sreče, da bi živeli v okolju, kjer je vse polno njihovih sovrstnikov in bi tako že pripravljeni prišli v vrtec.

Nekaterim (tudi starejšim) otrokom težave povzroči selitev v drug kraj ali državo, kjer je potrebno na začetku najprej premostiti še jezikovne ovire. Vsekakor pa lahko starši veliko postorijo doma na način, da otroka spoznajo s situacijo, krepijo njegove veščine in talente ter ga pri tem tudi pohvalijo in na ta način prebudijo njegovo sodelovanje.

Zelo pomembna je komunikacija

Če otrok pri sebi čuti, da ni zmožen odprtega in zadovoljivega komuniciranja, se prične zapirati vase. Na ta način pa ga prične okolica potiskati ob rob in je čedalje bolj osamljen. Otrok se mora naučiti pravilne komunikacije, skozi katero se bo lažje odprl do sveta okoli sebe. Otrok se mora zavedati, kako zelo pomembno je v življenju imeti prijatelje.

Nekoga, s katerim se lahko igraš, ga povabiš na rojstni dan, se z njim nasmejiš in počneš skupaj zabavne reči. O tem morajo otroka poučiti že starši, nadaljevanje tovrstnega vzgojnega procesa pa se nadaljuje v vrtcu in kasneje v šoli. Prav zato velikokrat pride do določenih težav s socializacijo otrok, ki niso obiskovali vrtca, saj so jih npr. pazili stari starši.

Socializacija tudi izven vrtca

Otrok naj se na družbo navadi tudi zunaj vrtca ali šole. Udeleži naj se kakšne zabavne delavnice ali skupinskega športa, plesa in podobno. Vsa ta druženja mu bodo dala novo dimenzijo in prinesla nova poznanstva, s katerimi bo precej lažje in hitreje razvijal svoje socialne veščine, ki mu bodo še kako v pomoč tudi kasneje v življenju.

Se pa na ta način krepi tudi sila pomembna samozavest. Nesamozavestni otroci odrastejo v nesamozavestne odrasle osebe, ki imajo težave v službi, splošni komunikaciji, lahko tudi v partnerskih odnosih. Že od malih nog je potrebno otroka vzgajati v smeri povezovanja, druženja, kulturnega dialoga in ga učiti, da denimo ni vljudno skakati v besedo.

Seveda je tovrstnih nasvetov še precej, a korak za korakom se bo otrok vsekakor prilagodil družbi in postal samostojen in samozavesten.

The post Se vaš otrok v družbi ne znajde? appeared first on Kikilina.si.

Starši pa si želimo tudi, da je otrok v svoji sobi varen in ima na voljo pohištvo, ki mu je prilagojeno. Preverimo, kaj je vse tisto, kar otroška soba potrebuje, da bi bila popoln in radosti poln prostor. Pa ne le za igro. Otrok v tej sobi tudi odrašča in se uči.

Prostor za shranjevanje

Če česa, potem v otroški sobi ne sme manjkati prostora za shranjevanje. Dovolimo svojemu otroku, da se sprosti, a ga naučimo tudi k pospravljanju. Če bo imel za to na voljo dovolj prostora za shranjevanje in bo namensko pohištvo za to enostavno uporabljati, potem s tem ne bo večjih težav.

Otroci namreč ne marajo pikolovskega zlaganja in neskončnega urejanja reči. Za večino igrač potrebujejo velike odlagalne površine ali koše kamor lahko zmečejo večino svojih igrač. Kocke naj bodo ločene od avtomobilčkov, plišastih igrač in drugih drobnih radosti.

Kvalitetno pohištvo

Starši včasih žal sežemo po cenejšem in manj kvalitetnem pohištvu z mislijo, da bo tako ali tako v nekaj letih potrebno novo. A resnica je, da naš otrok potrebuje kvalitetno pohištvo, ki se ne bo razpadlo ob nekaj neprevidnih potezah, še bolj pomembno pa je, da se s takšnim pohištvom ne poškoduje.

Postelja, omare, miza in stol naj bodo prilagojeni njegovim letom in naj ne vsebujejo ostrih robov, ob katere bi se lahko med razposajeno igro udaril. Če imate na voljo zanj nekoliko manjši prostor, bi bilo smiselno razmisliti o pohištvu po naročilu in kakšnem zložljivem elementu, ki se po uporabi skrije in omogoči več prostora za igranje.

Dnevna svetloba

V otroški sobi mora biti na voljo dovolj dnevne svetlobe, saj bo otrok tam preživel veliko časa, se igral, bral in učil. Umetna razsvetljava naj ne bo primarni vir osvetljevanja, tudi kadar je v uporabi, pa naj bodo to zdravju in očem prijazne luči.

Okno mora biti dovolj veliko, količino dnevne svetlobe pa lahko reguliramo s kvalitetnimi senčili. Nikoli k oknu ne postavljamo visokih omar in drugih pohištvenih elementov, ki bi pod določenim kotom ovirali vpadno dnevno svetlobo.

Ne pozabimo na živahnost

Otroci živijo v svojem svetu, polnem fantazije in akcijskih junakov iz risank ali filmov. Dovolimo jim biti otroci in uživati v odraščanju. Poskrbimo, da bodo barve v njihovi sobi živahne in vesele, seveda pa pri tem upoštevajmo tudi želje otroka.

Stene lahko pobarvamo v živahne barve ali pa jih enostavno okrasimo z velikimi foto tapetami, na katerih bi se nahajali njihovi junaki ali domišljijski svetovi. Veliko lahko postorimo tudi s posebej potiskanimi preprogami za otroke ter senčili, ki se lepo ujemajo z ostalimi elementi in barvami v sobi.

Zdravju prijazno

Pohištvo v otroški sobi naj bo izdelano iz zdravju prijaznih materialov. Tukaj je potrebno nekaj pozornosti nameniti tudi barvam, lakom in drugim premazom. Če kaj, potem je potrebno pametno izbrati ležišče in vse, kar sodi poleg. Sama postelja naj bo dovolj velika glede ne višino in težo otroka.

Ni treba, da je ležišče najdražje, bolj je pomembno, da je izdelano z mislijo na zdravje otroka, ki bo na njem spal. Enako kot je to primer pri odraslih, tudi otroci potrebujejo kvaliteten vzglavnik, ki jim zagotavlja mirne noči in spočita jutra. Najboljši nasvet glede spalnega dela bi bil, da pograd uporabimo samo v primeru, kadar imamo stisko s prostorom, sicer pa raje klasično posteljo, v kateri bo otrok rad ležal.

The post Kaj vse potrebuje otroška soba? appeared first on Kikilina.si.

Ko otrok shodi, teži k odkrivanju novega sveta. Voziček, v katerega je privezan, ga ne zanima, saj mu ne daje dovolj svobodnega gibanja. Ozira se po novih prevoznih sredstvih. Povsem navdušen je nad poganjalcem, saj zanj predstavlja zanimivo igračo, za starše pa odličen gibalni pripomoček.

Zakaj vaš malček potrebuje poganjalec?

Poleg tega, da je zabaven, poganjalec pomaga pri razvoju grobih motoričnih sposobnosti, krepi samozavest in omogoča enostaven prehod na kolo s pedali. Številne različice tako lesenih kot kovinskih poganjalcev otrokom pripomorejo, da postanejo pravi mojstri v lovljenju ravnotežja in usklajevanju gibanja.

V nadaljevanju navajamo nekaj glavnih razlogov, zakaj bi morali svojemu malčku kupiti poganjalca. Da boste izbrali ustreznega, pa si oglejte prispevek – Nakup poganjalca za otroka: vodič od A do Ž na spletnem portalu INFOTEHNA.

1. Otrok razvija motorične sposobnosti

Starši pogosto iščete materiale in igrače, ki so razvojno primerni za vašega otroka. Dokaj hitro se odločite, da otroka položite na poganjalca, saj to prevozno sredstvo predstavlja odlično ravnovesje med koordinacijo in ravnotežjem napram ostalim motoričnim sposobnostim.

Že od ranih nog poganjalci pomagajo razvijati mišično moč, vzdržljivost in samoregulacijo. Gradijo se dobri temelji tudi za razvoj finih motoričnih sposobnosti.

2. Enostaven prehod na običajno kolo s pedali

Otroci, ki začnejo s poganjalcem, običajno zlahka preidejo na kolo s pedalom, saj so že osvojili osnovno koordinacijo in ravnotežje, kar zagotavlja varno podlago za učenje s kolesi na pedala. Sedež ravnotežnega kolesa je bližje tlom kot na običajnem kolesu. Tudi če malček pade, se ne bo prekucnil daleč. Poleg tega lahko poganjalec vozi le tako hitro, kot ga otrok lahko potisne, kar pomeni, da vam ne bo treba skrbeti glede visokih hitrosti.

3. Za otroke je vožnja s poganjalcem zgolj zabava

Ko gre za majhne otroke, na dejavnost ne gledajo kot na vodeno vadbo, ampak je vožnja s poganjalcem za njih zabava. Zaradi tega je odličen način, da otroke spravite v gibanje na prostem. Da bo otrok užival na svojem vozilu, pri izbiri pazite, da boste kupili ustrezno velikost.

Običajno je sedež nastavljiv, zato se lahko stalno prilagaja glede na višino otroka. Vožnja s poganjalcem je zahtevna in otroci so pri tej aktivnosti zelo aktivni, zato pokurijo tudi veliko energije.

4. Malčki z vožnjo postajajo samozavestnejši

Ker poganjalce lahko dobite iz različnih materialov, različnih oblikovalskih rešitev, gum in dodatkov, boste pri pestri izbiri zagotovo našli nekaj za vašega malčka, ki bo kolo z veseljem poganjal in se na njem uril, s samostojno vožnjo pa postajal vse samozavestnejši. Ko mu uspejo prve daljše vožnje brez poganjanja, le z lovljenjem ravnotežja, postaja vse pogumnejši, spretnejši, v želji po vse boljšem kolesu.

5. Gibanje je ves čas na prostem

Danes večina otrok ne preživi dovolj časa v naravi, kar povzroča številne vedenjske in čustvene težave. Če dobite dobrega poganjalca za svojega malčka, potem se lahko vozi ne le po cesti in dovozu, ampak tudi po travi, v parku ali celo po vaši najljubši pohodniški poti.

Kakovosten poganjalec lahko otrok uporablja več let, pa bo še vedno v dovolj dobrem stanju, da ga preda mlajšemu bratu ali sestri. Tudi ko se otrok preseli na običajno kolo, se pogosto vrne na poganjalca, da izvaja trike na dvorišču. Zaradi tega je ravnotežno kolo stroškovno učinkovit in okolju prijazen nakup.

Kompaktna zasnova ravnotežnih koles omogoča enostaven transport. Poganjalec je dovolj majhen, da ga lahko postavite na zadnji sedež avtomobila, in dovolj laheh, da ga poberete in odnesete domov, če se otrok naveliča vožnje.

The post Ko nastopi čas za poganjalca … appeared first on Kikilina.si.

Nekoč so nas stari starši učili, naj dojenčka prepustimo joku, da bo že nehal. A dojenček ne joka kar tako v tri dni. Razlogov je lahko več. Ker še ne zna ničesar povedati z besedami, to stori z jokom. Lačen sem, žejen sem, pleničko imam polno, boli me trebušček …

Kaj storiti, ko dojenček zajoka?

Mamice znajo kaj hitro prepoznati vrsto joka in oceniti, kaj njihov malček potrebuje. Je morda čas za hranjenje, menjavo plenice ali pa je posredi kakšen drug razlog? Dojenček joka tudi, kadar je zaspan ali ga kaj žuli. Seveda je lahko jok posledica čistega dolgčasa.

V vsakem primeru obstaja nekaj načinov, kako dojenčka umiriti, je pa pred tem potrebno vsaj nekoliko zožiti nabor možnih vzrokov. Ni vseeno, ali ima otrok trebušne krče ali pa si zgolj želi nekaj družbe in crkljanja. Tudi preveč oblačil lahko povzroči težave, saj mu je vroče tako kot nam.

Vrstni red prioritet

Ko dojenček zajoka najprej preverimo osnove in se prepričamo, da otrok ni lačen, žejen, pretirano oblečen ali tako zavit v odejo, da se ne more prosto gibati. Prav tako preverimo pleničko in vmes malce pokramljamo. Dojenček je zelo družabno bitje in mu prija takšna pozornost.

Če vse našteto ne obrodi sadov, je čas za dudo. Ta velikokrat rešuje takšne situacije, se je pa starši raje izogibajo, saj vpliva na rast in zdravje zob, pa tudi na slabše sesanje materinega mleka. Zapomniti si velja, da je jok dojenčkov način komuniciranja in nikakor ne pomeni, da je nujno kaj narobe.

Kaj pa, če nič ne zaleže?

Seveda se ni moč izogniti situaciji, ko prav nič ne pomaga. Zdi se, da se bo dojenček jokal tri dni skupaj, če ničesar ne ukrenemo. Včasih pomaga že božanje, nošenje po sobi in lahno zibanje. Spet v drugih primerih vožnja v vozičku ali celo avtomobilu.

Otroka nikar ne stresajte, pa če ste še tako na koncu z živci. Ne pozabite preveriti telesne temperature, pomislite tudi na trebušne krče. Proti tem bodo v veliko pomoč primerni čaji, kot je denimo komarčkov, in nežna masaža napetega trebuščka.

Ko rastejo zobje

Dojenčkovemu joku se zagotovo ne boste izognili v času, ko mu bodo rasli prvi zobje. Tu ni kaj. Bolečina, povišana temperatura, srbenje, vse to bo močno vznemirilo vašega malčka, še posebej ponoči. Otečene dlesni, vtikanje rok v usta in veliko sline so znaki, da rastejo zobje. Seveda poleg sodi tudi nekaj iskrenega joka.

Takrat boste otroku najbolj pomagali z masažo dlesni. Pomaga tudi kos trdega sadja, denimo jabolka, ki bo precej bolj naraven in dobrodošel kot plastična ali gumijasta igrača. Vneta dlesen bo vesela tudi brisačke, namočene v mrzlo vodo, ki bo dlesen hkrati hladila in dojenčku dala nekaj dela s sesanjem vode iz nje.

The post Kako pomiriti dojenčka, ko zajoka? appeared first on Kikilina.si.

Prej nasprotno. In povsem enako je, ko se otrok prične spoznavati z glasbo in različnimi glasbili. Tako ni nič nenavadnega, če si otrok vsak naslednji dan želi preizkusiti novo glasbilo. Pomembno je le, da jih znamo pri tem podpreti in jim učenje v kar največji meri omogočiti. Vas zanima, s katerimi glasbili jih navdušiti?

1. Zvončki

Glasbilo, ki ga poznamo nemara vsi odrasli in na katerega smo tako zelo radi igrali, ko smo bili majhni. Morda se kdo zvončkov spomni kot najljubšega božičnega darila vseh časov. Res, tako veliko veselja lahko naredijo.

Gre za glasbilo, sestavljeno iz lesenega ogrodja in barvitih kovinskih ploščic, na katere se igra s pomočjo ene ali dveh lesenih paličic. Rečemo jim udarjalke, imajo pa te udarjalke na konici nameščeno kroglico za večjo obtežitev pri udarcu na ploščico.

Zvok zvončkov je nadvse jasen, glasbilo samo pa otroka kar nekako prisili, da se uči iskati primerne tone in jih povezovati v neko logično melodijo. Med zvončke pa sicer štejemo še nekoliko drugačna glasbila, kot so prstni ali ročni zvončki.

2. Elektronski sintetizator

Elektronski sintetizator je glasbilo, ki je na prvi pogled podobno saksofonu. Seveda gre za prirejeno glasbilo za otroke, a se igra dokaj podobno. Iz naziva je jasno, da boste za delovanje potrebovali nekaj elektrike, ki jo boste glasbilu dovedli s pomočjo baterij.

Za vse ostalo pa bo nato poskrbel vaš malček. Igranje na domiseln elektronski sintetizator je preprosto in zanimivo. Na daljšem vratu najdemo zvočno površino, na katero je potrebno pritiskati s prsti, zvok pa se proizvede s pomočjo odpiranja in zapiranja ust.

3. Otroške klaviature

Če želite svojega otroka spoznati s klaviaturami, lahko to sedaj naredite že precej zgodaj. Tako boste denimo v glasbeni trgovini Symphony.si našli zares izvirna otroška glasbila – klaviature, na katere lahko igrajo že otroci, starejši od šestih mesecev.

Leseni elementi in barvite tipke, ki so občutljive na dotik, bodo zagotovo navdušile vašega malčka. V tej kategoriji pa je na voljo še kar nekaj podobnih glasbil, zato vsekakor preverite in pomislite, katero bi bilo najbolj zanimivo in prikladno.

4. Tolkala za otroke

Če kaj, potem majhni otroci obožujejo tolkala in vse s tem povezane zvoke. Četudi svojemu otroku ne boste kupili tolkal, bo verjetno sam iznašel svoja. Da bi mu ob tem ponudili kar največ veselja in zadovoljstva, mu lahko denimo kupite prav poseben set tolkalc za otroke.

Omislite pa si lahko tudi čisto pravi boben ali set bobnov. V primeru zgoraj omenjenih tolkalc gre za set, ki je primeren za najmlajše od enega leta starosti naprej. Za tiste malce starejše pa je na voljo čisto pravi set bobnov in činel, ki je primeren za otroke od 3. leta dalje.

5. Dežna palica

Se spomnite, kako smo kot otroci v vrtcu ali šoli ustvarjali glasbila iz plastičnih lončkov za jogurt, peska ali riža in nekaj koščkov lepilnega traku? Naredili smo prav zanimive ropotuljice, ki so nam dale vedeti, da za najbolj osnova glasbila potrebujemo zgolj nekaj kreativnosti in ročnih spretnosti.

Lahko pa svojemu otroku danes privoščite prav posebno glasbilo, ki se imenuje dežna palica. Gre za glasbilo, ki je že na videz nadvse privlačno, otroke pa očara s svojim zvokom, ki neverjetno spominja na brbotanje dežja.

Ne glede na to, za katero otroško glasbilo se boste odločili, imejte v mislih, da vam bo otrok zanj iskreno hvaležen. Tudi vam pa se bo na obraz narisal nasmešek, medtem ko ga boste opazovali pri igranju. In bodimo pošteni. Tudi sami boste z največjim veseljem poprijeli za glasbilo in se poigrali z njim.

The post 5 izvirnih otroških glasbil: jih že poznate? appeared first on Kikilina.si.