Starši pogosto mislijo, da morajo otroku nuditi čim več igrač različnih barv in funkcij. V resnici Montessori poudarja ravno nasprotno – manj je več. Igrače naj ne bodo glasne, ne smejo utripati, niti ne vsiljevati načinov uporabe. Njihova moč tiči v preprostosti, naravnih materialih in možnostih za ponavljanje, eksperimentiranje ter svobodno domišljijo.

Izbirajmo materiale, ki nagovarjajo čute

Dotik, vonj in teža materiala otroku veliko povedo. Montessori okolje spodbuja uporabo lesa, tekstila, kamna, kovine in volne. Takšni materiali niso le varni, ampak tudi estetski. Otroci se z njimi učijo razlikovati med teksturami, toploto in oblikami. Na ta način se razvijajo fine motorične spretnosti in notranji red.

Otroci, obdani z naravnimi materiali, se odzivajo bolj umirjeno, njihova pozornost traja dlje. Kovinska posodica, lesen valjar in preprosta žlica so zanje izziv. Plastične igrače, ki vsiljujejo zvoke ali podobe, hitro izgubijo draž. Senzorična stimulacija naj bo naravna, ne histerična.

Dovolimo otroku izbiro in kontrolo

Montessori poudarja pomen samostojnosti in notranje motivacije. Otrok se uči s tem, da izbira med možnostmi. Ponudimo mu tri igrače, ne dvajset. Opazujmo, kako jih razvršča, katere ga pritegnejo, s katerimi vztraja. S tem dobi občutek kontrole, kar gradi samozavest in spoštovanje do okolja.

Ko otroku dovolimo, da sam izbere aktivnost, pokažemo zaupanje. Tudi pri pospravljanju igra pride do izraza. Vsaka stvar ima svoje mesto, kar otroku da občutek reda in varnosti. Red ni omejitev, ampak struktura, ki omogoča ustvarjalnost.

Odstranimo moteče elemente

Preveč barv, svetlobnih učinkov in zvočnih signalov ni stimulacija, ampak motnja. Montessori igrače delujejo kot meditacija: so preproste, a globoke. Otrok se vanje potopi, raziskuje, se uči skozi gib in čut. V takem okolju začne delovati zbrano, znotraj svojih naravnih ritmov.

Namesto ropotuljice, ki brni brez pomena, raje ponudimo kovinske zvončke, ki zvenijo različno glede na to, kako otrok z njimi ravna. Namesto pisanega interaktivnega zaslona ponudimo razvrščevalnik lesenih oblik. Otroški možgani hrepenijo po redu, ne po kaosu. In prav tišina, ki nastane, ko otrok globoko raziskuje, je najboljši dokaz uspeha.

Vzgojna vloga igre naj presega zabavo

Igra ni nagrada, ni pobeg, ampak delo. Otrok skozi igro spoznava meje, razumevanje prostora, razvija logiko in empatijo. Montessori pristop uči, da igrača ne sme narediti vsega namesto otroka. Njen namen je sprožiti akcijo, ne odvrniti pozornost.

Preprosto nalaganje kock v stolp ni le igra, je vaja koncentracije, koordinacije in potrpežljivosti. Razvrščanje gumbov po velikosti postane osnova za razumevanje števil in razmerij. Ko igra nosi izziv, otroka ne zabava le na površini, ampak mu zgradi notranji svet.

Naj otroka vodi notranji ritem, ne urnik

Montessori igrače ne poznajo časovne omejitve. Otrok bo včasih eno aktivnost ponavljal dvajset minut, spet drugič le kratek trenutek. Spoštujmo ta ritem. Brez potrebe po preusmerjanju, brez ukazovanja. Tudi dolgočasje ima svoje mesto, saj iz njega zraste domišljija.

Otroka ne silimo z navodili, ne popravljajmo njegovih poskusov. Njegova igra ni namenjena nam, temveč njemu. Ko sami stopimo korak nazaj, dobi otrok prostor, da raste. V tišini, med lesom, kovino in svetlobo, znotraj igre, ki ni spektakel, ampak življenje samo.

The post Montessori vzgoja in igrače: ali ste vedeli? appeared first on Kikilina.si.

Nekateri otroci so nekoliko bolj zaprti vase, introvertirani in se v družbi sovrstnikov zares ne znajdejo najbolje. Velikokrat pride do situacije, ko takšen otrok iz nemoči svoje počutje izrazi skozi agresijo, to vedenje pa pripelje do tega, da ga ostali otroci izločijo iz skupine. Kako ukrepati v tem primeru?

Odkrivanje težav

Ko se to dogaja v šoli ali vrtcu, je seveda dobra novica, da vzgojitelj ali vzgojiteljica to stanje hitro prepozna in reagira. Seveda je najprej na vrsti pogovor s starši, ki pa morajo imeti odprta ušesa in sprejeti dejstva, ki so jim navedena.

Veliko staršev namreč odmahne z roko, češ, da je njihov otrok samo malo bolj miren. Ignoriranje teh težav s socializacijo lahko vodi v precej velike težave, ki pa jih je sčasoma vse težje odpravljati. Seveda na silo ne bo šlo, zato je zares nujno, da se v teh primerih zaupa vzgojiteljem, ki so prvi stik z otrokom v času, ko ta ni doma.

Kako pomagati?

V začetni fazi, ko so težave odkrite zelo zgodaj, lahko v resnici starši postorijo ogromno oziroma kar vse, da se vedenje otroka spremeni. Včasih doma morda enostavno ni videti, da bi obstajala potreba po določenih prijemih, dokler se otrok ne vključi v družbo in je tam nekoliko izgubljen. Vsi pač nimajo te sreče, da bi živeli v okolju, kjer je vse polno njihovih sovrstnikov in bi tako že pripravljeni prišli v vrtec.

Nekaterim (tudi starejšim) otrokom težave povzroči selitev v drug kraj ali državo, kjer je potrebno na začetku najprej premostiti še jezikovne ovire. Vsekakor pa lahko starši veliko postorijo doma na način, da otroka spoznajo s situacijo, krepijo njegove veščine in talente ter ga pri tem tudi pohvalijo in na ta način prebudijo njegovo sodelovanje.

Zelo pomembna je komunikacija

Če otrok pri sebi čuti, da ni zmožen odprtega in zadovoljivega komuniciranja, se prične zapirati vase. Na ta način pa ga prične okolica potiskati ob rob in je čedalje bolj osamljen. Otrok se mora naučiti pravilne komunikacije, skozi katero se bo lažje odprl do sveta okoli sebe. Otrok se mora zavedati, kako zelo pomembno je v življenju imeti prijatelje.

Nekoga, s katerim se lahko igraš, ga povabiš na rojstni dan, se z njim nasmejiš in počneš skupaj zabavne reči. O tem morajo otroka poučiti že starši, nadaljevanje tovrstnega vzgojnega procesa pa se nadaljuje v vrtcu in kasneje v šoli. Prav zato velikokrat pride do določenih težav s socializacijo otrok, ki niso obiskovali vrtca, saj so jih npr. pazili stari starši.

Socializacija tudi izven vrtca

Otrok naj se na družbo navadi tudi zunaj vrtca ali šole. Udeleži naj se kakšne zabavne delavnice ali skupinskega športa, plesa in podobno. Vsa ta druženja mu bodo dala novo dimenzijo in prinesla nova poznanstva, s katerimi bo precej lažje in hitreje razvijal svoje socialne veščine, ki mu bodo še kako v pomoč tudi kasneje v življenju.

Se pa na ta način krepi tudi sila pomembna samozavest. Nesamozavestni otroci odrastejo v nesamozavestne odrasle osebe, ki imajo težave v službi, splošni komunikaciji, lahko tudi v partnerskih odnosih. Že od malih nog je potrebno otroka vzgajati v smeri povezovanja, druženja, kulturnega dialoga in ga učiti, da denimo ni vljudno skakati v besedo.

Seveda je tovrstnih nasvetov še precej, a korak za korakom se bo otrok vsekakor prilagodil družbi in postal samostojen in samozavesten.

The post Se vaš otrok v družbi ne znajde? appeared first on Kikilina.si.

Najbolj pomembno je, da znajo starši otroku prisluhniti in razbrati njegove želje. Nekateri otroci že zgodaj pokažejo željo in potencial za napredovanje na določenem področju. V nekaterih primerih pa prevladajo kakšne skrite želje in ambicije staršev. Morda niti ne nalašč, ampak povsem podzavestno.

Zakaj otroka usmeriti v glasbo?

Glasba je vsekakor nekaj prelepega, nekaj, kar življenju daje smisel. Praktično vsi smo na nek način povezani z glasbo. Nekateri pojemo, drugi žvižgamo, prav vsi pa vsaj občasno glasbo poslušamo. Nekateri v resnici sploh ne morejo brez tega.

Nič čudnega, ko pa tako blagodejno vpliva na človekovo počutje in zna izvabiti prav posebna čustva. Ampak zakaj in kako otroka usmeriti v glasbo? Razlogov za to je kar nekaj, v nadaljevanju pa bomo našteli tiste najbolj pomembne. Za začetek pa ne bo prav nič narobe, če otroka vpišete v glasbeno šolo kar tako. Da se spozna z glasbo in pokaže, kako zelo ga ta zanima ali pač še ne.

Grajenje samodiscipline

Otrok se z obiskovanjem glasbene šole, poleg osnov glasbe, nauči tudi drugih pomembnih reči. Ena od teh je zagotovo samodisciplina. Starši nemalokrat potožijo, kako težko je otroka naučiti discipline, kaj šele, da bi se je držali sami od sebe.

Z obiskovanjem glasbene šole bodo postali odgovornejši. Zavedati se bodo začeli pomembnosti načrtovanja časa, prav tako se bodo počutili pomembnejši v očeh drugih. Ker bodo z glasbili vadili tudi doma, se bodo bolje zavedali pomena opravljanja šolske domače naloge. Več treniraš, več znaš!

Nov vidik zabave

Čeprav bo za starše pomemben vidik obiskovanja glasbene šole njihovega otroka dodatna izobrazba, pa bodo otroci v tem našli novo veselje. Zanje bo igranje glasbila ali petje postalo del njihovega vsakdana, in če bodo v tem početju uživali, to ne bo več obveznost, ampak prijetno opravilo in zabava.

Naučili se bodo, da glasba sprošča. Ko jim morda ne bo šlo pri šolskih rečeh ali pa se jih bodo zasitili, bodo z glasbo razbili monotonost, se napolnili z energijo in lažje nadaljevali šolske obveznosti. Definitivno si bodo izboljšali svojo koncentracijo.

Javno nastopanje

Ne le otroci, tudi odrasli imamo nemalokrat težave z javnim nastopanjem. Kako se vesti pred pomembnimi osebami, predstaviti projekt ali nastopiti pred večglavo množico v podjetju. Otroci, ki obiskujejo glasbeno šolo, se skozi nastope pred starši, prijatelji, kasneje pa pred večjo množico, naučijo prav tega.

Trema jim tako v življenju ne bo povzročala težav in mnogo lažje se bodo osredotočili na pomembne reči. Prav tako se bo otrok naučil vztrajnosti, piljenja svojega znanja do popolnosti, za kar bo na koncu tudi prijetno nagrajen. Ustvarjanje glasbe je čudovito doživetje.

Kdaj otroka vpisati v glasbeno šolo?

Enoznačnega odgovora na to vprašanje žal ni. Jasno pa je, da manjši otroci zagotovo potrebujejo bolj potrpežljivega glasbenega učitelja, ki mora biti hkrati tudi dober pedagog za male nadobudneže. Nekako velja, da je otrok pri štirih letih pripravljen delovati v skupini, kar pričajo tudi vrtci.

Kljub vsemu pa je morda najbolje, da se starši sami odločijo, kdaj je pravi čas. Starši so tisti, ki svojega otroka najbolje poznajo in se zavedajo njegovih sposobnosti. Nekateri otroci so bolj napredni, drugi malce manj in vse skupaj še pride za njimi. Največja napaka bi bila potisniti otroka v glasbeno šolo, da bi imeli sami kakšno urico miru več. Otrok naj v glasbi uživa.

In še nasvet za konec. Če bo otrok nad glasbeno šolo pokazal navdušenje, bo seveda potreboval tudi svoje glasbilo. Velika izbira glasbil vam je na voljo v glasbeni trgovini Symphony International. Trgovina se nahaja v Britofu pri Kranju, celotno ponudbo pa lahko preverite tudi na spletu – www.symphony.si – kjer glasbilo oz. glasbeni pripomoček lahko tudi naročite.

The post Zakaj naj otrok obiskuje glasbeno šolo? appeared first on Kikilina.si.

In enako kot pri odraslih velja, da otrok ne sme biti pretirano samozavesten, saj tako ne bo nikoli prepoznal svojih napak, nanje ne bo zmogel pravilno reagirati in mu bo to povzročalo velike težave že pri samem odraščanju, druženju in komunikaciji s svojimi sovrstniki v vrtcu ali šoli.

Otrok mora imeti pozitivno samopodobo

Če boste vse težke naloge opravili namesto njega, to ne bo dobro vplivalo na njegovo samopodobo. Ali pa ga neprestano opominjali na vsako najmanjšo napakico, čeprav se bo zelo trudil, da bi mu uspelo. Torej, nikakor ni priporočljivo, da otroku vsako jutro zavezujete vezalke na čevljih zgolj zato, ker je nekoliko prepočasen, vam pa se mudi v službo.

Raje premaknite budilko za nekaj minut nazaj, vstanite prej in dajte otroku dovolj časa, da mu uspe pri oblačenju, obuvanju in zavezovanju. Tu je še umivanje obraza, zob in druge reči, ki so na sporedu pred odhodom od doma. Če boste vedno počeli vse namesto njega, bo imel občutek, da mu ne zaupate in se bo počutil nesposobnega. Pa tudi vsak dan bo pričakoval, da bo te reči namesto njega vedno opravil nekdo drug.

Če vam ni uspelo, naj pa njemu

Narobe! Če si je oče želel v otroštvu postati nogometaš ali mama plesalka, pa jima to ni uspelo, naj nikar ne prelagata zdaj svojih sanj na svojega otroka, ki pa si tega morda ne želi. »Izživetje« lastnih neuspehov skozi svojega otroka je zelo slabo zanj in ne vodi v pravo smer.

Vaš otrok je individualna oseba, ki si bo moral v svetu vzorcev izboriti svoje mesto pod soncem. Morda bo nadarjen matematik, pisatelj ali slikar. Morda nič od tega, a pomembno je, da počne tisto, kar ga privlači in veseli. Seveda so starši tu, da mu izrazijo svojo podporo in ga vzpodbujajo pri lovljenju njegovih ciljev, a zgolj to.

Šola in ocene

Generacija staršev, ki ji danes rečemo »stara šola«, je odraščala pod določenimi pogoji in vplivom svojih staršev ter okolice. Časi se spreminjajo, zato je potrebno svoje razumevanje vzgoje otroka temu prilagoditi. Če je nekoč veljalo, da morajo biti v šoli samo petice, pa je danes zagotovo vsem jasno, da do teh ocen otroka ne smemo voditi na silo.

Nekateri otroci so nadarjeni za jezike, drugi za fiziko, spet tretji blestijo pri športni vzgoji. To pomeni, da lahko otrok odraste v izjemnega posameznika na določenem področju kljub temu, da iz redovalnice ne bodo sijale same petice. Gonja za ocenami je povsem nepotrebna. Bolj pomembno je, da določene talente pri otroku prepoznamo in jih znamo pravilno negovati.

The post Grajenje otrokove samozavesti appeared first on Kikilina.si.

Največja napaka, ki se lahko staršem pripeti, je, da otroka prepozno pričnejo spoznavati s knjigami. Ko se otrok navadi določenih vzorcev, med katerimi ni knjig, bo le te kasneje vse težje vpeti v njegovo življenje. Še posebej kadar otroku prej predstavimo pametni mobilni telefon ali tablični računalnik in igrice.

Branje kot ritual

Manjši otroci nadvse obožujejo, če jim starši pred spanjem preberejo kakšno kratko pravljico ali zgodbo. A le v primeru, da so jih starši nekako na ta način navajali že od samega začetka. Otroci, ki komaj čakajo večerno pravljico, tudi sami kmalu pokažejo zanimanje za knjige, saj bi si jih želeli brati tudi sami. In to takrat, ko starši morda nimajo časa ali kar tako, za zabavo.

Nekoč smo se branja precej zgodaj učili že doma. Navadno so nas k temu spodbujali stari starši, kasneje pa nas je vse tako silno zanimalo, da smo učili kar sami sebe. A dejstvo je, da okoli nas ni bilo veliko motečih elementov. Zgolj prijatelji in igra v naravi. Danes je vse skupaj drugače, saj se otroci razmeroma kmalu spoznajo s sodobno tehnologijo, ki pa na nek način močno odžira mesto knjigam.

Personalizirane knjigice

Otroka lahko nad knjigami navdušite tudi na zelo poseben način, ki se mu reče personalizacija. Danes na spletu denimo lahko naročimo knjigice, v katerih je glavni junak poimenovan z imenom našega otroka ali pa je temu prilagojena celotna podoba. Ko otrok prepozna sebe kot junaka v knjigi, bo ta vsekakor postala njegova največja prijateljica in bo želel vsaj 100 krat na dan prebrati vse, kar v njej piše.

Otroci, ki obiskujejo vrtec, so navadno dobro seznanjeni s knjigami in si podobnih želijo tudi doma. Ni pa nujno, da so vsem všeč enake, zato je dobro obiskati tudi knjižnico ter »potipati«, kaj je otroku najbolj všeč. Ni namreč najbolj pomembno kaj, ampak da se bere.

Branje kot pobeg v svoj svet

Otroci si radi izmišljujejo svoje zgodbe in živijo v svojih svetovih, kjer so lahko super junaki in počnejo reči, ki jih sicer težko. Motivirajte otroka na ta način, dovolite mu da si sam izbere junaka, ki je po njegovem okusu in naj skupaj z njim rešuje svet, prijatelje, živali, …

Otroške knjige, ki se nahajajo na knjižnih policah, so vse preverjene in potrjene s strani stroke, zato ni strahu, da bi otroka zasuli s kakšnimi nekvalitetnimi vsebinami. Otrok bo z rednim branjem širil nabor besed in si izpopolnjeval besedni zaklad, hkrati pa postajal tudi samozavestnejši pri komunikaciji.

Naučite otroka bralne kulture

Otroka seznanite s knjigami, povejte mu, kako veliko znanja in pustolovščin mu nudijo, a povejte tudi, kako se s knjigami ravna. Brez risanja po njih (razen, če so knjige temu namenjene), brez vihanja in trganja listov, med branjem nismo glasni. Otrok naj glasno bere, da ga boste lahko popravljali pri napačno prebranih besedah, a naj se ukvarja zgolj s knjigo in njeno vsebino.

The post Kako otroka motivirati za branje? appeared first on Kikilina.si.

Sicer pa je branje knjig za otroke lahko pravo potovanje, kjer spoznavajo tudi druge kulture in življenje, ki ga morda nikoli ne bodo živeli. Ob branju se učijo novih besed, knjižnega jezika, bogatijo besedni zaklad ter pridobivajo znanje o okolju, v katerem živijo. Hkrati pa jih branje pogosto pomirja, sprošča in nenazadnje tudi navdihuje. Še posebej, če otroku ponudite dobro knjigo, ki ste jo pred tem tudi sami prebrali.

Predstavljamo vam 5 otroških knjig, ki bi jih morali poznati tako vi kot tudi vaši otroci.

1. Astrid Lindgren: Pika Nogavička

Švedska mladinska pisateljica je pred več kot pol stoletja napisala knjigo o nenavadni deklici Piki, ki s konjem in nagajivo opico sama živi v vili Čira-Čara. Z Anico in Tomažem, sosedovima otrokoma, doživlja vse mogoče in nemogoče pripetljaje.

Njihove dogodivščine so za vsakogar, predvsem pa za vaše malčke, izjemno privlačne. Sicer pa je bila knjiga nedavno nazaj izbrana za “Najljubšo knjigo moje mladosti”. Izbrali so jo bralci vseh starosti.

2. Josip Vandot: Kekčeve zgodbe

Kekec je najpogumnejši razigrani slovenski deček, lik, ki ga je ustvaril Josip Vandot. Prva pripovedka o njem je izšla pred dobrimi sto leti. Kasneje so se pojavile še druge knjige in prav vse morate prebrati svojim malčkom. Naj vas spomnimo na njihove naslove: Kekec na hudi poti; Kekec na volčji sledi; Kekec nad samotnim breznom. Ko boste z otroki prebrali vse knjige, si Kekca oglejte še na filmskem platnu.

3. Carlo Collodi: Ostržek

Ostržek je izbiral, odločal in pisal povsem sam; tudi učil se je sam, celo brati. Skratka, skozi prav vse preizkušnje je moral sam. A na koncu je postal fantek, ki je natanko vedel, kaj je prav. Razvil je namreč lastnosti, ki človeka delata človeka. To sta človeškost in humanost. Knjiga je odličen izbor za vse vaše male in tudi nekoliko večje ostržke.

4. Svetlana Makarovič: Zlata mačja preja

Pravljice Svetlane Makarovič so zagotovo izbrušene umetnine, ki jih mora spoznati prav vsak otrok. V njih avtorica presega tabuje, opozarja na nerazumevanje in na nesprejemanje drugačnosti. Ves čas se postavlja na stran nemočnih, nasprotuje togim pravilom in avtoritetam. V njenih pravljicah bodo otroci spoznali ne samo živali, temveč tudi nadvse zanimive izmišljene like, ki jim bodo dali misliti.

The post 4 otroške knjige, ki jih morate poznati appeared first on Kikilina.si.

Starši se vse premalo zavedamo, da je kolesarjenje za otroka zahtevna motorična naloga, zato smo ob prvih neuspelih poizkusih kar nekoliko razdražljivi in slabe volje. Učenje vožnje s kolesom od nas in od otrok zahteva veliko mero potrpežljivosti in vztrajnosti. Da vam bi kar najbolje olajšali učenje, vam predstavljamo učenje vožnje s kolesom v naslednjih treh korakih:

• hoja, tek in zaustavljanje,
• vožnja v prostem teku brez in z zavijanjem,
• vožnja s pedali.

Priprava na prve metre na kolesu

Za učenje vožnje s kolesom je potrebno v prvi vrsti izbrati primerno okolje. Najprimernejši prostor je asfaltno parkirišče, kjer ni prometa in drugih ovir. Pomembno je, da otroka že ob učenju navadimo na čelado, saj s tem zavarujemo glavo ob morebitnih padcih. Za zaščito lahko otroku priskrbimo tudi rokavice ter ščitnike za komolce in kolena.

Ko smo izbrali najprimernejši prostor za učenje, sledi prilagoditev kolesa otrokovi velikosti. Zavedati se moramo, da se mora otrok na kolesu počutiti varno in stabilno. Zato mu je potrebno sedež spustiti do višine, ko ima brez težav obe nogi hkrati na tleh.

1. Hoja, tek in zaustavljanje

Prve metre naj otrok začne s preprosto hojo in tekom na kolesu. Otrok enostavno sedi in se poganja z nogami, namesto s poganjanjem pedal. Če ste uporabljali poganjalec, bo otrok kmalu ugotovil, da gre za zelo podobno gibanje in bo ta del naloge tudi hitro osvojil.

Kakovostna otroška kolesa različnih velikosti, pa tudi različni otroški poganjalci so na voljo v specializirani trgovini Extreme Vital. Njihovo spletno ponudbo lahko preverite na povezavi: https://www.extremevital.com/sl/kolesa/otroska-kolesa-c-1_370.html

V naslednji fazi je pomembno, da otroka naučimo varno zavirati in se zaustaviti. Zaviranje je zelo odvisno od samega kolesa. Nekatera kolesa omogočajo zaviranje z zavorami na krmilu, druga pa s premikom pedal v nasprotno smer poganjanja. Pri tem bodimo pozorni, da ima otrok dovolj moči v rokah, da lahko zavira.

2. Vožnja v prostem teku brez in z zavijanjem

Ko je otrok v hoji na kolesu že dovolj suveren, mu damo navodila, da občasno dvigne obe nogi. Nog ne sme dvigovati previsoko, ampak morajo biti še vedno dovolj blizu, da lahko z njimi stopi na tla, v primeru da ga zanese. Otroka pri tem opozarjamo, da gleda zgolj v smer vožnje.

Naslednji korak vožnje v prostem teku je zavijanje. Sprva naj otrok zavija le malenkost v levo in desno, kasneje pa mu lahko postavite stožce, okoli katerih mora voziti. Če otrok do sedaj popolnoma obvlada vožnjo v prostem teku in se čuti na kolesu dovolj stabilnega in hkrati sproščenega, potem je čas za naslednji korak.

3. Vožnja s pedali

Sedaj sledi morda najzahtevnejši del učenja vožnje s kolesom – prvi zagon. Ko ima otrok obe nogi na tleh, iz tega položaja dvigne eno nogo in jo položi na pedalo. Pedalo, na katerega otrok postavi nogo, naj bo višje od drugega. Na ta način bo imel dovolj moči, da pedalo potisne navzdol. Vajo naj ponavlja z obema nogama.

Ko je otrok osvojil to koordinacijsko zelo zahtevno nalogo, naj poskuša še drugo nogo postaviti na pedalo in izmenično potiskati. Pomembno je, da otroku v tej fazi nudimo nekaj opore, in sicer tako, da ga držimo za zadnji sedež. Otrok naj sprva vozi naravnost, kasneje pa lahko že naredi zavoje.

Preden se z otrokom odpravimo na krajši kolesarski izlet, je potrebno precej vaje, da se bo malček na kolesu počutil varno in suvereno. Sprva izberimo manj prometne ceste oziroma poti, tudi razdalja naj ne bo prevelika.

The post Kako otroka naučiti vožnje s kolesom? appeared first on Kikilina.si.

Ker so raziskave pokazale, da so tovrstne težave pri otrocih vse pogostejše, je dobro vedeti, kako v taki situaciji ukrepati. V nadaljevanju vam bomo zaupali nekaj koristnih nasvetov. Če še vedno ne bo nič pomagalo, pa boste morali v reševanje vključiti tudi šolsko svetovalno službo ali druge primerne strokovnjake.

1. Izberite ustrezen čas za pogovor

Z otrokom ali mladostnikom, ki odklanja šolo, si morate vzeti čas za pogovor, ki pa naj bo premišljeno izbran. Priporočamo vam, da naj to ne bo zjutraj pred odhodom v šolo ali med kosilom, kjer so prisotni še drugi člani. Izberite si ustreznejši čas in prostor, kjer si boste za svojega otroka vzeli dovolj časa, poleg tega pa pazite, da pogovora ne boste izpeljali v naglici.

2. Do otroka bodite odkriti

Otroku v pogovoru odkrito povejte, kaj ste pri njem opazili, in mu dajte vedeti, da vas to zelo skrbi. Pustite mu, da vam sam na svoj način pove, kaj se mu dogaja, kaj točno doživlja, zakaj se mu je šola zamerila. Poskušajte ga pripraviti do tega, da bo izpostavil vse vrste neugodja, ki so povezane z njegovim šolanjem.

3. Otroka ne obsojajte niti ga ne kaznujte

Namen pogovora je, da čim hitreje poskušate ugotoviti, kaj se v resnici dogaja z vašim otrokom ter kaj doživlja. Ves čas mu morate ponujati pravo mero opore. Če boste do njega odprti, je večja verjetnost, da vam bo hitreje zaupal.

Ne pozabite ga vprašati, kako se razume s svojimi prijatelji, učitelji in kako se počuti pri posameznih predmetih. Če vam ne bo odgovoril takoj, ga za to ne kaznujte, temveč mu dajte čas.

4. Ostanite mirni

Najpomembneje pa je, da ves čas pogovora z njim ostanete povsem mirni. S tem boste svojemu otroku sporočali, da ste vedno pripravljeni na odprt pogovor, obenem mu dajete še prostor, da se lahko izrazi s svojimi besedami.

5. Z otrokom se ne pogovarjajte le o šoli

Med pogovorom poskrbite tudi za to, da beseda ne bo ves čas tekla le o šoli. Na ta način boste otroku dali vedeti, da vam pomeni več kot njegova šola in se bo zato počutil bolje. Z njim se torej pogovarjajte tudi o njegovih hobijih, željah ipd.

6. Upoštevajte in spoštujte otrokovo počutje

Zelo pomembno je, da ves čas upoštevate in spoštujete, kako se vaš otrok počuti. Kljub temu pa ne ojačujte njegovih neprijetnih oziroma negativnih čustev. Povejte mu, da veste, da ga je strah in da je to včasih normalno ali celo dobro in da mu boste ves čas stali ob strani ter pomagali.

The post Kaj storiti, ko otrok noče v šolo? appeared first on Kikilina.si.

Če jih boste pri vzgoji svojih otrok dosledno ter natančno uporabljali in boste pri tem še vztrajni in odločni, boste vsekakor na dobri poti, da otroka vzgojite v pošteno, samostojno in odgovorno osebo.

1. Svojega otroka cenite

V prvi vrsti je najbolj pomembno, da vaš otrok začuti, da ga cenite. Ko se bo čutil cenjenega in spoštovanega, bo veliko lažje napredoval in zorel.

2. V otroka morate verjeti

Četudi je vaš otrok izjemno naporen in nagajiv, je v srcu dober in velikodušen. Verjemite v to, saj boste na ta način na otrokov razvoj vplivali zelo pozitivno.

3. Otroka imejte radi

Otroku morate jasno pokazati, da mu vedno stojite ob strani. Ko z njim govorite, ga vedno glejte v oči. Tako vi kot otrok se morata zavedati, da pripadata drug drugemu. Na ta način bo vedel, da ga imate najraje na svetu.

4. Otroka pohvalite, ko je potrebno

Tudi sami veste, kako zelo dobro vam dene pohvala, ne glede na to, kdo je njen sporočevalec. Hvala odlično dene tudi otroku. Seveda ga ne hvalite prepogosto. Ko pa naredi izjemno dobro in koristno delo, ga pohvalite na ves glas in odločno tudi pred drugimi.

5. Otroka morate razumeti

Včasih je težko razumeti svet okrog sebe, ker je postal zapleten, grob in tekmovalen. Morda take lastnosti kaže tudi vaš otrok. Kljub temu ga poskušajte razumeti in se z njim v težkih trenutkih takoj pogovorite.

6. Z otrokom delite veselje

Veselje, smeh in sreča sta izjemen magnet, ki pritegne predvsem najmlajše. Poskrbite za to, da se bo otrok veliko smejal in da bo kar se da srečen. Zato je zelo pomembno, da z njim delite tudi svoje veselje.

7. Otroku se približajte

Ker z otrokom živite v skupnosti, ki se imenuje družina, ste najbolj vključeni v njegovo življenje. Poskrbite, da boste poznali vse njegove prijatelje. Vedno poizvedujte, kam gre in s kom se druži, hkrati pa pri poizvedovanju ne bodite vsiljivi. Njegove prijatelje povabite k sebi domov. Na ta način se ne boste približali samo svojemu otroku, temveč tudi njegovim prijateljem.

8. Otroka vzgajajte z zgledi

Ne pričakujte, da bo otrok počel nekaj, česar se sami ne držite ali ne delate. Če boste zanesljivi, bo zanesljiv tudi vaš otrok; če boste spoštovali ljudi okoli sebe, jih bo spoštoval tudi on. Otrok ves čas opazuje vaša dejanja, čeprav morda tega ne kaže direktno.

9. Raje preprečujte, namesto da kaznujete

Poskrbite za to, da boste slaba dejanja, ki jih lahko povzroči otrok, v veliki meri preprečevali. Če pa je tu in tam kljub temu potrebna primerna kazen, otroka nikoli ne kaznujte z jezo. Kazen namreč otroka lahko zelo boli. Bolečina in zamera zlahka pripeljeta do tega, da se drug od drugega oddaljite.

10. Otroku namenjajte lepe misli

Ko v mislih premišljujete o svojem otroku, mislite le lepo. Na list papirja mu lahko vsak dan napišete tudi kako lepo misel ali željo, ki ga bo spremljala skozi dan. Čeprav navzven morda ne bo kazal, da mu listek kaj pomeni, bo v sebi občutil ljubezen, ki jo gojite do njega.

The post 10 napotkov za vzgojo otrok appeared first on Kikilina.si.

V nadaljevanju vam bomo predstavili nekaj namigov, ki lahko k učenju spravijo še tako nezainteresiranega učenca. Ne verjamete, da delujejo? Preizkusite jih!

Nagrada za lepo oceno

Čeprav se marsikateri starš morda ne bo strinjal z našim mišljenjem, je prava nagrada zagotovo izjemno dobra rešitev in hkrati tudi motivacija, da se bo naš otrok končno spravil h knjigam. Nagrada naj ne bo v obliki denarja, ampak v obliki nečesa, kar združuje prijetno s koristnim.

Vemo, da je naš otrok navdušenec nogometa. Za konec tedna mu obljubimo ogled nogometne tekme v živo. Skupaj z njim lahko preko spleta rezerviramo karte, tako da bo vedel, da mislimo še kako resno. Še pred zadnjim klikom v spletni trgovini bo naš otrok že segal v šolsko torbo, iz katere bo povlekel knjige, iz katerih se bo pričel učiti.

Potovanje, ki ga bo navdušilo

Poletje se hitro bliža in tudi konec šolskega leta. Otrok mora pridobiti še kar nekaj ocen, volja pa mu strmo pada. Povabimo ga za mizo in ga ob dobrem soku vprašamo, kam si želi za poletne počitnice. Pove nam nekaj idej, mi mu predlagamo še nekaj boljšega. Otrok je navdušen.

V tem trenutku mu postavimo nekaj pogojev in eden od teh je tudi pridno učenje. Le kdo ne bi vestno sedel za knjige, če bi mu starš na primer predlagal izlet v Gardaland ali nekoliko daljše potovanje na Azurno obalo. Da bo motivacija še večja, mu pred učenjem pokažemo še nekaj fotografij.

The post Kako otroka spodbuditi k učenju? appeared first on Kikilina.si.